Davčne olajšave
Davčne olajšave za investiranje
Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska.
Davčna olajšava se lahko sešteva z drugimi pomočmi, namenjenimi spodbudam za investiranje, vključno s pomočmi de minimis, vendar le do najvišje dovoljene intenzivnosti državnih pomoči.
Zavezanec uveljavlja davčne olajšave v davčnem obračunu.
Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za investiranje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za investiranje.
Davčne olajšave za zaposlovanje
Davčna olajšava za zaposlovanje, ki se uveljavlja v obliki zmanjšanja davčne osnove za 70 odstotkov stroškov brezposelne osebe, se nanaša na obračunane stroške bruto plače, povečane za obvezne prispevke delodajalca za brezposelno osebo.
Zaposlitev brezposelne osebe pri zavezancu mora predstavljati neto povečanje števila zaposlenih v primerjavi s povprečjem v zadnjih 12 mesecih. Upravičene izjeme predstavljajo primeri nadomestitve izpraznjenih delovnih mest zaradi prostovoljnega odhoda delavca, nezmožnosti opravljanja dela, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa, starostne upokojitve ali zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani delavca, razen če je razlog negativna ocena poskusnega dela. Število zaposlenih pri upravičencu se preverja na osnovi izmenjave podatkov v uradnih evidencah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za ugotovitev neto povečanja števila zaposlenih se primerjata podatka o številu zaposlenih zadnji dan pred dnem zaposlitve prikrajšanega delavca pri zavezancu in o številu zaposlenih 12 mesecev pred tem datumom.
Davčne olajšave za zaposlovanje se lahko uveljavlja največ za prvih 12 mesecev po zaposlitvi. V primeru, da pred potekom 12 mesečnega obdobja delavec odpove delovno razmerje, lahko zavezanec uveljavlja spodbudo le za čas dejanskega dela delavca pri zavezancu. V primeru, da zavezanec odpove delavcu delovno razmerje pred potekom 12 mesečnega obdobja, ni upravičen do uveljavljanja davčne olajšave za zaposlovanje. Pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči zavezancu v primerih prekinitve delovnih razmerij se uporablja četrti odstavek 40. člena Uredbe 800/2008/ES (Kadar zaposlovanje ne pomeni neto povečanja števila zaposlenih v zadevnem podjetju v primerjavi s povprečjem v preteklih dvanajstih mesecih, so delovna mesta prosta zaradi prostovoljnega odhoda, nezmožnosti opravljanja dela, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline in ne zaradi presežkov delovne sile).
Najvišji dovoljen znesek državnih pomoči znaša 50 odstotkov stroškov plače posameznega delavca, obračunanih za posamezno leto. Strošek plače posameznega delavca je osnova za izračun intenzivnosti dodeljene državne pomoči in zajema neto plačo, obvezne prispevke iz plače, akontacijo dohodnine in obvezne prispevke na plačo, kot je to določeno v 15. točki 2. člena Uredbe 800/2008/ES (“stroški plač” pomeni celotni znesek, ki ga mora upravičenec do pomoči dejansko plačati v zvezi z zadevno zaposlitvijo, vključujejo pa: bruto plačo, pred obdavčitvijo; obvezne prispevke, kot so prispevki za socialno varnost, in stroške skrbi za otroke in starše).
Zavezanec uveljavlja davčne olajšave v davčnem obračunu.
Zavezanec, ki uveljavlja davčno olajšavo za zaposlovanje, predloži kot prilogo k obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ali obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obrazec za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje.
